Serija zgodb o čarovniškem dečku Harryju Potterju je tako znana in priljubljena, da ni le knjižna uspešnica, s katero se sreča vsak otrok, temveč je že prava nosilka britanske kulture. Navdih za nekatere iznajdbe, ki si jih lahko celo ogledamo na razstavi v Londonu, pa je pisateljica našla v resničnem življenju. Knjige o Harryju Potterju so odlična priložnost, da razširite svoje besedišče v angleškem jeziku. Tečaj angleščine omogoča spoznavanje britanske kulture in širjenje besednega zaklada.
Bezoar – pravi protistrup
Že v prvem letniku čarovniške akademije se učenci učijo o bezoarju, kamnu, ki prihaja iz kozjega želodca (stomach) in lahko človeka reši ob zastrupitvi z raznimi strupi. Tako na primer reši življenje Ronu Weasleyju, ki v petem delu spije zastrupljeno medico (mead), namenjeno profesorju Dumbledorju.
Beseda bezoar izhaja iz perzijskega izraza pād-zahr, kar pomeni protistrup (antidote). Bezoarji so neprebavljivi (indigestible) skupki hrane v želodcih živali, kot so koze. Zanje so tudi v svetu bunkeljnov (Muggles) verjeli, da varujejo pred učinki strupov, uporabljali naj bi jih že v času mavrskih vpadov na špansko ozemlje. Bezoarji so tako dragoceni, da so jih včasih shranjevali v zlatih šatuljah.
Nagrobnik Nicolasa Flamela – večno živi alkimist
Nicolasa Flamela poznamo iz prve knjige o Harryju Potterju. To je slavni stvaritelj kamna modrosti, eliksirja večnega (eternal) življenja. Nesmrtnega alkimista pa je pisateljica J. K. Rowling ustvarila po osebi iz resničnega življenja. Francoskega pisarja in prodajalca rokopisov (manuscripts) iz srednjega veka se je po smrti prijel sloves alkimista (alchemist), ki naj bi mu uspelo narediti prav tak kamen modrosti, kot se pojavi v knjigi. Prinesel naj bi večno življenje in bogastvo, saj naj bi vsako navadno kovino spremenil v zlato. Na internetu so zapisane celo teorije zarote (conspiracy), saj nekateri verjamejo, da svojemu nagrobniku navkljub Flamel še vedno živi in se skriva nekje v Indiji.
Mandragore – rastline, ki so jih pulili s psi
V drugem letniku se na Bradavičarki učijo presajanja mandragor (mandrake), katerih korenine (roots) čarovniki uporabljajo za zdravljenje okamenelosti, zlega uroka, ki povzroči paralizo (paralysis). Male rastline namreč niso namenjene le okrasu, saj so njihove korenine mala bitja, ki na ves glas kričijo, ko jih med presajanjem vzamejo iz zemlje. Med postopkom je zato treba nositi naušnike, saj njihovi kriki (screams) s starostjo postajajo čedalje bolj smrtonosni.
Korenine mandragore so bile pomemben del folklore že v antiki, saj njihove korenine včasih spominjajo na posušene človečke. Stare knjige o zeliščarstvu ponujajo nasvete o tem, kako je mandragore treba pravilno izpuliti iz zemlje. Ljudje so ponavadi nanje z vrvjo pripeli pse, da so jih ti potegnili iz zemlje, ljudje pa so se tako izognili smrtonosnim krikom. Sicer so poznane predvsem po svojih halucinogenih učinkih.
Kristalne krogle – krogla čarovnice Smelly Nelly
Tretji del knjižne pustolovščine zaznamujejo predvsem steklene krogle, s katerimi profesorica Trelawney uči učence napovedovati prihodnost (future). Britanska knjižnica morda nima krogel z Bradavičarke, zato pa njena zbirka premore tisto, ki je navdihnila pisateljico. Majhna krogla iz temnega stekla je pripadala Smelly Nelly, britanski čarovnici (witch), ki se je vedno odišavila z litri parfuma (perfume), saj je verjela, da bo z vonjem privabila duhove, ki ji bodo pomagali pri vedeževanju (divination). Krogla je narejena iz temnega kristala (crystal), ki se uporablja ponoči. Lunin odsev na gladki površini naj bi čarovnicam omogočil pogled v prihodnost.
Tečaj angleščine z Lingulo
Prebiranje knjig o čarovniškem svetu še v originalu omogoča tečaj angleščine v jezikovni šoli Lingula, ki vas bo pripravil na vsak bralni ali govorni izziv.
