Nekateri reki, ki so z nami že stoletja, naj bi imeli precej nenavadne zgodovinske izvore, a resnica ostaja zavita v meglo. Bolj znan nam je njihov današnji pomen, ki se ga moramo naučiti. Tečaj angleščine je odlična priložnost za spoznavanje angleških rekov, pregovorov in idiomov.
Crocodile tears – zgodba o jokavih plazilcih
Sodobna angleščina z izrazom »crocodile tears« ne opisuje le velikih solz. Pomeni namreč lažno, neiskreno (insincere) žalost. Izraz izhaja iz srednjeveškega prepričanja, da krokodili točijo solze, medtem ko se hranijo s svojim pred kratkim ujetim plenom (prey).
Mit so poznali že v 14. stoletju, najbolj pa je poznan iz knjige »The Travels of Sir John Mandeville«. Ob svojem izidu zelo priljubljena knjiga govori o dogodivščinah pogumnega viteza (knight) med potovanjem po Aziji. Med vsemi izmišljotinami se v njenih zgodbah najde tudi zapis o krokodiljih solzah. »These serpents sley men, and eate them weeping, and they have no tongue.« Mandeville si je zgodbo seveda izmislil, vendar je prispodoba jokajočih se plazilcev našla svojo pot v delo Williama Shakespeara in že s 16. stoletjem postala razširjen idiom.
Diehard – predanost do smrti
Čeprav ponavadi označuje nekoga, ki je povsem predan tistemu, v kar verjame, je imel izraz zgodovinsko bolj specifičen pomen. V 18. stoletju so z njim začeli označevati obsojence (convicts), ki so najdlje vztrajali in se upirali izvršitvi smrtne kazni na vislicah (gallows).
Frazo so še pogosteje uporabljali po letu 1811, ko je med napoleonskimi vojnami potekala bitka pri Albueri. Med bitko je namreč ranjeni britanski častnik (officer) William Inglis svojo enoto spodbudil z besedami: »Stand your ground and die hard … make the enemy pay dear for each of us!« V Inglisevem 57. regimentu je umrlo kar 75 odstotkov vojakov, a je s tem dobil večno (eternal) slavo s poimenovanjem »the Die Hards«.
Read the Riot Act – ura pred aretacijo
Dandanes lahko s to frazo starši zagrozijo svojim neubogljivim otrokom, do 18. stoletja pa je v Angliji imela veliko resnejši pomen. Tako imenovani Riot Act je bil namreč resničen dokument, ki so ga pristojni prebrali upornim (rebellious) množicam. Napisali so ga leta 1715, z njim pa je britanska vlada dobila pravico, da vsako skupino, ki je štela več kakor 12 ljudi, razglasi za grožnjo miru. Vladni zastopnik je tako skupinam preprosto prebral poglavje (chapter) iz listine, ki je ljudi pozivala s sporočilom »to »disperse themselves, and peaceably depart to their habitations.« Kdorkoli se ni vrnil domov v roku ene ure, je tvegal aretacijo. Zakon pa je doživel najtežjo preizkušnjo leta 1819 med protestom, poimenovanim Peterloo Massacre, ko je konjenica (cavalry) napadla veliko skupino upornikov, ki se ni pustila odgnati s poglavjem listine, od katere je danes ostal le še rek.
Running amok – nenadna blaznost
Z »running amok« bi danes opisali divje in nepredvidljivo (unpredictable) vedenje, izvor fraze pa je v medicini. Besedna zveza je v angleški jezik prišla v 18. in 19. stoletju, ko so Evropejci obiskovali Malezijo (Malaysia) in pri nekaterih članih plemen opazili nenavadno (peculiar) duševno bolezen. Pripadniki klana so iz nejasnega razloga včasih poblazneli in pobili naključne osebe okoli sebe.
Beseda amok prihaja iz Amuco, poimenovanja za javanske (Javanese) in malezijske (Malay) vojščake (warriors), znane po nasilnosti. Kapitan Cook je leta 1722 zapisal: »to run amok is to … sally forth from the house, kill the person or persons supposed to have injured the Amock, and any other person that attempts to impede his passage«. Blazno dejanje so včasih namreč pripisovali obsedenosti z zlimi duhovi, kasneje pa se je fenomen (phenomenon) znašel v psihiatričnih knjigah. Duševno stanje s tem imenom je še danes najti med diagnozami.
The third degree – policijska besedna igra
O pomenu tega izraza, še danes povezanega predvsem z dolgimi in težavnimi policijskimi zaslišanji (interrogations), obstaja več zgodb. The third degree interrogation naj bi po eni teoriji izhajal iz stopenj umorov v preiskovalni terminologiji. Nekateri frazo prisojajo newyorškemu policistu Thomasu F. Byrnesu iz 19. stoletja, ki je izraz spremenil v besedno igro (pun) in s »Third Degree Byrnes« opisal svoj stil zasliševanja.
Najverjetnejša teorija pa izraz povezuje s prostozidarji (Freemasons), stoletja staro sekto. Njeni bodoči člani morajo pred sprejemom opraviti zahtevne izpite in odgovoriti na mnoga vprašanja, nato pa postanejo »third degree« člani (members) ali »master masons«.
By and large – plovba v vse smeri
Veliko vsakdanjih izrazov, na primer »taken aback«, »loose cannon« ali »high and dry«, ima navtični (nautical) izvor, med njimi pa je, presenetljivo, tudi »by and large«. Že v 16. stoletju je izraz »large« pomenil, da ladja pluje z vetrom (wind) v hrbet. Izraz »by« ali »full and by« pa je pomenil manj zaželeno plovbo, ko je ladja plula proti (against) vetru. Za pomorščake je izraz »by and large« pomenil, da po morju potujejo z vetrom vsepovprek, v vse možne smeri, zato je še danes sinonim za »all things considered« ali »for the most part«.
Tečaj angleščine po govorni metodi
Tečaj angleščine v Linguli omogoča usvajanje raznolikih angleških izrazov. Na tečaju boste obogatili svoj besedni zaklad in razširili poznavanje kulture.
