Španščina je jezik, ki ga na svetu govori več kot 500 milijonov ljudi. V oddaji Dobro jutro se je z voditeljico Mojco Mavec pogovarjala učiteljica španščine Barbara in predstavila zanimiva in drugačna pustna praznovanja v špansko govorečih deželah. Slogan latinsko-ameriškega praznovanje pusta je: “Kdor živi, ta uživa.” (Quien lo vive, es quien lo goza.).
Praznovanje pusta po špansko – Kdor živi, ta uživa.
Slogan latinsko-ameriškega praznovanje pusta je: “Kdor živi, ta uživa.” (Quien lo vive, es quien lo goza.). V špansko govorečih državah, tako kot drugje, pust oziroma karneval praznujejo pred pepelnično sredo (miercoles de ceniza).
Beseda carnaval izvira iz besed carne, ki pomeni meso, in levare, ki pomeni odnesti stran. Tako se carnaval nanaša na 40-dnevni post, ki sledi pepelnični sredi in traja do velike noči, v tem času pa se odpovemo mesnim jedem.
Za karnevale je značilno veselje (alegría), zabava (diversión), barve (colores), lepota (belleza), kostumi (discfraces, máscaras) in povorke (cabalgatas).
Karnevali z večstoletno tradicijo
Večina ljudi ob besedi karneval pomisli na Rio de Janeiro. Tega v tem prispevku ne bomo uvrstili v ožji izbor, ker v Riu govorijo portugalsko.
Carnaval de Oruro
Ko opisujemo karnevale v špansko govorečih državah, ne moremo mimo karnevala v Boliviji v mestu Oruro z več kot 200-letno tradicijo. Karneval je pomemben del bolivijske kulture in zelo zanimiv zaradi mešanja poganske ter religiozne tradicije (tradición pagana, tradición religiosa).
Traja tri dni, vsako leto ga obišče okoli 400.000 ljudi. Leta 2001 je pridobil status nesnovne kulturne dediščine Unesca (Patrimonio Oral e Intangible de la Humanidad por la Unesco).
Carnaval de Gualeguaychú
Zelo dobro poznan argentinski karneval je Carnaval de Gualeguaychú. To je mesto v Argentini, v provinci Entre Rios, severno od glavnega mesta Buenos Aires. Tam imajo povorke vse sobote v januarju in februarju do začetka posta (la cuaresma).
Veliko perja (las plumas) in bleščic (purpurina)
Karneval sestavljajo povorke (cabalgatas), ki jih priredijo kar na ulicah. Medtem ko pri nas kurenti preganjajo zimo, je v Južni Ameriki poletje, zato so pustni kostumi lahka odkrita oblačila z veliko perja (las plumas) in bleščic (purpurina). V Oruru v Boliviji pa še vedno uporabljajo tradicionalno opravo (vestidos tradicionales).
V nekaterih mestih tekmujejo v koreografijah, pompoznosti in kostumih, ki jih uporabljajo na povorkah.
Ko krofe zamenjajo pustna ušesa
Špansko govoreče države ne poznajo krofov. Na severu Španije, v Galiciji, zelo ohranjajo tradicionalno kulinariko. Jed, ki se imenuje orejas de carnaval (pustna ušesa), je verzija naših flancatov. Los buñuelos pa so naše miške.
Imajo tudi nekaj jedi, ki jih v Sloveniji ne poznamo, na primer sopas de miel. Sopa sicer v španščini pomeni juha, vendar sopas de miel ni juha, ampak sladica, ki vsebuje med, mandeljne, kruh in limono. Znana jed so tudi tortillas de carnaval, ki so podobne ameriškim palačinkam.
Še nekaj besed, povezanih s karnevali v Španiji
| špansko | slovensko |
| la cuaresma | post |
| las plumas | perje |
| purpurina | bleščice |
| el vestido tradicional | tradicionalna obleka |
| el baile | ples |
| la música | glasba |
| la matraca | raglja |
| el bombo | boben |
| la guitarra | kitara |
| las claves | palčke |
Bi želeli usvojiti osnove španščine za lažje sporazumevanje na potovanjih? Pridružite se nam na začetnem tečaju, ki se začne ta teden. Sporazumevali se boste v najpogostejših vsakodnevnih situacijah – od spraševanja za pot, naročanja v restavraciji … Začnemo pa seveda s predstavljanjem:
Fraze za predstavljanje v španščini
| špansko | slovensko |
| ¡Buenos días! | Dobro jutro/Dober dan! |
| ¡Hola! | Živijo! |
| ¿Cómo está(s)? ¿Qué tal? | Kako ste/si? |
| Bien, gracias./Muy bien. | Dobro, hvala./Zelo dobro. |
| ¿Y usted? ¿Y tú? | Pa vi? Pa ti? |
| Soy…/Me llamo… | Jaz sem …/Ime mi je … |
| Mucho gusto./Encatado/-a. | Me veseli. |
